![]() Serijo Time heals… (Čas ozdravi…) sestavlja šest računalniško, v 3D tehniki ustvarjenih diptihov, ki se z izjemno natančnostjo predmetne modelacije, osnovane na brisanju vidnih ločnic med realnim in navideznim, približujejo fotografskim posnetkom (kombinacija 3D tehnike in avtorjeve lastne fotografije je le prva slika diptiha Time heals…5). Blaž Erzetič se je v svojem zadnjem ciklu računalniških grafik osredotočil na prikaz razpadanja različnih, zlasti cenenih materialov novodobne masovne potrošnje, produktov človekovega vrtoglavega tehnološkega razvoja, pri čemer je največjo pozornost namenil oblikovanju površin materialov, njihovega sijaja, različnih tekstur, senc, svetlobnih odsevov in odbojev, ki jih je mogoče doseči z razpoložljivimi računalniškimi programi. Pomembno vlogo pri sestavljanju realističnih predmetnih podob so imeli tudi avtorjevi lastni eksperimenti z globino polja (defokusiranje izven ciljne točke gledanja), osvetlitev z difuzno svetlobo in ostale optično-fizikalne simulacije. Največ pozornosti pa je posvetil prikazu razpadajočega in trohnečega ustroja materialov, saj je za bogate površinske strukture uporabil lastne fotografske posnetke. Vendar podobe predmetov niso natančne kopije originalov, saj le-ti ne obstajajo v realnem svetu, pač pa so avtorjevi domišljijski produkti, oplemeniteni z bogatim simbolizmom, ki prikazuje fiktivni proces staranja. Že na prvi pogled opazimo, da kronološko zaporedje slik posameznega diptiha - pravkar narejen, bleščeč potrošniški izdelek in njegova razpadajoča podoba - ne ustreza pomenu ustaljenega izreka Time heals… Po avtorjevem osebnem pojmovanju dobi obrabljena fraza ironičen prizvok in postane besedna igra z novim, protislovnim pomenom, ki poudarja, da se čas obstoja prej ali slej izteče tako slehernemu živemu bitju kot tudi na videz trajnim materialnim proizvodom. Vsi človekovi napori, da bi prevzel položaj kronokratorja, so le bežna utvara, ki naj bi pregnala tesnobo ob zavedanju neizogibnega dejstva, da je čas gospodar življenja in brezpogojno določa meje v trajanju. V primerjavi s človeškim časom, omejenim na stoletje, je »življenjska doba« cenenih materialov (plastike, pločevine) sicer daljša, a kljub temu končna. Njihovo razkrajanje in gnitje pa namiguje na preporod v novo, boljše, sublimirano življenje. Tudi v posameznih predmetnih oblikah (vaza, pločevinka, skrinjica), ki jih avtor ni izbral naključno, razberemo globlji pomen, saj posredno zaznamujejo prostor, v katerem so shranjeni različni napoji življenja oziroma naše duhovno bogastvo. Sporočilo Blaža Erzetiča je jasno berljivo: večnosti se ne moremo približati s podaljševanjem trajanja. Pobeg iz časa se nam lahko uresniči le z bogatim kreativnim življenjem v tem trenutku, z ustvarjalno igro, ki je pravzaprav nenehen boj s samim seboj. Nataša Kovšca
Series Time Heals... is composed of six computer generated diptychs, made in 3D with extraordinary modeling precision, based on advanced rendering techniques. They are approaching to the cancelling of borders between real and virtual, therefore photo realism. The combination of 3D and photography is only in the 5th image (flower in the vase). Blaž Erzetič in his last cycle of computer graphics decided to analyze the decay of various materials, especially cheap ones, product of mass consumerism, a human's vertiginous technological progress. His main attention was surface modeling and shading, techniques available in nowadays' computer programs. Important role in creating realistic object imagery were author's experiments with depth of field, diffuse lighting and other optically - physical simulations. Most of attention got into display of decay and rotting materials. To achieve rich surface structures he used own photographic shots. Shown objects are not exact copies of originals, since these don't exist in the real world, but are author's fictional products, ennobled with rich symbolism, which represents aging process.
As we may notice on the first sight, chronological sequence of diptychs - brand new shiny product and his decaying image - don't match the well known saying Time Heals... By author's personal perception the so many times used saying gets ironic modulation and becomes word play with new paradoxical meaning, which accentuates that time of existence runs out to every living being as well as to virtually eternal material products. All human's efforts of taking a role of chronocrator are just lame illusion which would chase away the anxiety when being conscious of the fact that time is the only master of life and unconditionally defines the borders of duration. Compared to human's time, limited to less than a century, is lifetime of cheap materials (plastics, metals) longer, but still limited. Their decay and putrefaction allude to rebirth into new, better, sublimate life. Even in the individual object shapes (vase, can, box), which are not chosen randomly, we can interpret deeper meanings, since they directly mark a storage of various life potions or our spiritual richness.
Blaž Erzetič's message is clear: we cannot reach eternity with extention of living. Runaway from time can be done by rich creative life in this very moment, with constructive play, that is actually never ending fight with ourselves.
Nataša Kovšca
nazaj na prvo stran / back to index
|
![]()
Slike z otvoritve v Modri hiši, 14.6.2007Klikni za povečavo / Photos from the opening in Modra hiša, June 14th 2007 Click to enlarge |
![]() ![]() ![]() ![]() ![]()
|